Samooskrba z električno energijo z izkoriščanjem neomejene energije sonca, je ena od ključnih usmeritev Evropske komisije, s katero naj bi države članice EU postale energijsko neodvisne in ogljično nevtralne do konca leta 2050. Kako naj bi na vseh nivojih (gospodinjstva, industrija, elektroenergetski sistem) pospešeno vlagali v sončne elektrarne (SE), je zapisano tudi v dokumentu Strategija EU za sončno energijo
Način samooskrbe po Zakonu o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije
Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 121/21, 189/21 in 121/22 – ZUOKPOE) (v nadaljevanju: zakon) je temelj prehoda v ogljično nevtralno družbo, saj ureja izvajanje politike države in občin na področju rabe OVE, določitev zavezujočega cilja za delež energije iz OVE v bruto končni porabi v RS ter ukrepe za doseganje tega cilja in načine njihovega financiranja, potrdila o izvoru energije, samooskrbo z električno energijo iz OVE, uporabo energije iz OVE v sektorju ogrevanja in hlajenja ter v sektorju prometa, kakor tudi upravne postopke.
Navedeni zakon res ukinja neto merjenje proizvedene in oddane električne energije (stara Uredba), uvaja pa zato nove pravice in možnosti za odjemalce, ki želijo postati samooskrbni glede električne energije.
V zakonu je določeno:
vsak končni odjemalec, ki je priključen na distribucijsko omrežje, ima pravico, da postane končni odjemalec s samooskrbo z električno energijo iz OVE. To pravico lahko končni odjemalec uveljavlja posamično, v skupnostni samooskrbi ali preko agregiranja;
končni odjemalci s samooskrbo, ne glede na način izvajanja samooskrbe, imajo pravico, da proizvajajo energijo iz OVE tudi za lastno porabo, jo shranjujejo in prodajajo svoje presežke proizvedene električne energije, oddane v distribucijsko omrežje, tudi na podlagi pogodb o nakupu električne energije iz OVE, prek dobaviteljev električne energije in po pravilih medsebojne izmenjave;
ne glede na možnost prodaje viškov, bo končni uporabnik s samooskrbo še vedno ohranil status odjemalca (ni potrebe po registraciji opravljanja dejavnosti za prodajo električne energije);
s svojim aktivnim delovanjem bo lahko sodeloval pri stabilizaciji elektro energetskega omrežja (ko bo to omogočeno);
uveden je postopek enostavnega priključevanja naprav na OVE;
Na podlagi zakona je bila sprejeta nova Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov (Ur. l. RS, št. 43/22), ki uvaja naslednje novosti:
za električno energijo, prevzeto iz javnega omrežja, plačujejo končni odjemalci s samooskrbo omrežnino, ki je neizključujoča in odraža stroške in koristi samooskrbe, ter druge javne dajatve, ki se obračunavajo na količino električne energije (kWh), prevzete iz javnega omrežja. Končnemu odjemalcu v skupnostni samooskrbi se pri določitvi višine omrežnine upošteva obseg uporabe omrežja;
za električno energijo, oddano v omrežje, končni odjemalec s samooskrbo ne plača omrežnine in drugih javnih dajatev.
za lastno proizvedeno električno energijo iz obnovljivih virov, ki je lahko tudi shranjena in ostane v njegovi stavbi, končni odjemalec s samooskrbo ne plača omrežnine ali drugih javnih dajatev.
samooskrbna skupnost ni več omejena na transformatorsko postajo, temveč na celotno omrežje v Sloveniji;
določa oprostitev plačila prispevka za povečanje energetske učinkovitosti in oprostitev plačila prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji energije v SPTE in iz OVE (delno ali v celoti, odvisno od primera);
omogoča pridobitev potrdil o izvoru in podpor za proizvodnjo električne energije iz OVE po ZSROVE;
omogoča vstop v sistem samooskrbe vsem končnim odjemalcem, ki so priključeni na distribucijsko omrežje v RS (do sedaj je bila samooskrba omejena le na gospodinjske in male poslovne odjemalce);
omogoča naložbeno pomoč, ki jo bo dodeljeval center za podpore;
Varnostne zahteve SE za samooskrbo
Zakon sicer razveljavlja Pravilnik o tehničnih zahtevah naprav za samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 1/16, 46/18) (v nadaljevanju: Pravilnik) predpisuje varnostne zahteve, katere morajo izpolnjevati SE za samooskrbo, hkrati pa podaljšuje njegovo uporabo do sprejetja novega.
Tako mora SE za samooskrbo še vedno izpolnjevati naslednje zahteve:
zaradi preprečitve električnega udara, v vsakem trenutku omogočati izklop iz distribucijskega omrežja in zagotavljati, da je v napravi za samooskrbo v izključenem stanju zagotovljena mala napetost (ELV), ki je največ 50 V izmenične napetosti oziroma največ 120 V enosmerne napetosti.
v primeru izpada distribucijskega omrežja ali zaznave prekoračitve predpisanih napetostnih in frekvenčnih mej v distribucijskem omrežju zagotavljati avtomatski izklop naprave in ne sme oddajati električne energije v distribucijsko omrežje.
Za izpolnitev obeh varnostnih pogojev pri SE, je potrebno k fotonapetostnim modulom vgraditi tudi t.i. elektroniko na nivoju modula. Najbolj razširjena je uporaba optimizatorjev moči, ki poleg varnostnih zahtev zagotavljajo še naslednje prednosti:
Omogočajo MPPT (maximum power point tracking) ločeno za vsak modul posebej => boljši izplen;
Manjše izgube zaradi neujemanja modulov (delno senčenje, proizvodna toleranca, umazanija);
Avtomatski izklop AC/DC napetosti za večjo varnost inštalaterjev in gasilcev;
Ob izklopu naprave je zagotovljena varna mala napetost (50 VAC oziroma 120 VDC);
Možnost povečanja moči naprave (modularen pristop);
Napredno merjenje učinkovitosti in monitoring delovanja naprave v realnem času.
KLASIČNA SONČNA ELEKTRARNA (FN moduli + razsmernik) NE IZPOLNJUJE VARNOSTNIH ZAHTEV ZA NAPRAVO ZA SAMOOSKRBO!
Za zaključek
Lasniki SE za samooskrbo, ki so priključeni po principu neto merjenja, lahko kadarkoli prestopijo v sistem samooskrbe po novi uredbi, prehod iz novega načina v neto merjenje pa ni mogoč.